KO SMO RISALI KRATKE LINIJE HORIZONTA

plesno-glasbena predstava

Inflexion

Predstava traja 50 minut in nima odmora.

Koncept, besedilo, režija Claire Huber
Kreacija in izvedba Stalin Blake, Claire Huber, Nastasja Štefanić Kralj ali Filipa Bavčević
Kostumi Zdravka Ivandija Kirigin
Scenografija Stalin Blake, Claire Huber
Tehnika Emmanuel Desmyter
Produkcija Inflexions
Koprodukcije Hrvaški inštitut za gibanje in ples (Hrvatski institut za pokret i ples), Teatroskop – Jugovzhodnoevropska mreža uprizoritvenih umetnosti, ki jo je iniciiral Institut Français.

Rezidence v CDCN Toulouse-La Place de la Danse, Honolulu-Nantes, Théâtre Marni, Kunstencentrum BUDA, Kunstencentrum KAAP, Kunstencentrum STUK, De School van Gaasbeek, Balkan Dance Academy Slovenia, Garage Performing Arts Center, DEVIR/CAPA, Stanica-Station for Contemporary Dance, Zagreb Dance Center, Mediterranean Dance Center.

S podporo Flamandske skupnosti, F.W.B., W.B.I., Creative Europe, Teatroskop-Institut Français in Ministrstva za kulturo Republike Hrvaške

Zahvala Tanja Gavrilović, Catherine Faudry, France Morin, Filipa Bavčević, Svetlana Spajić, Clara Lévy, Tom Pauwels

Performativno delo Claire Huber prehaja meje oralne poezije, koreografije, zvoka in glasbe. Njene stvaritve oblikuje kot "koreografije za poslušanje," saj si prizadevajo oblikovati zaznave v času in spodbujajo pozorno zavedanje tistega, kar ni takoj očitno.

V delu Ko smo risali kratke meje horizonta francoska umetnica v tesnem sodelovanju s kurdskim glasbenikom Stalinom Blakom in hrvaško plesalko Nastasjo Štefanić Kralj spremlja občutljive prehode dolgih poti, ki segajo od srednjevzhodnih regij, preko Balkana, do Zahodne Evrope, povezujoč obzorja, ki so nenehno pretrgana na krajše in krajše linije. Sestavljena kot živa pesem z več glasovi, jeziki, instrumenti in telesi, predstava ponuja intimno zvočno pot, ki izhaja iz človeške izkušnje nenehno spreminjajočega se "tukaj" tistih, ki nikoli ne morejo popolnoma ujeti.

Claire Huber združuje oralno poezijo, koreografijo, zvok in glasbo v intimne "žive pesmi". Študirala je filozofijo na E.H.E.S.S. v Parizu ter koreografijo na Tanzfabrik v Berlinu in P.A.R.T.S. v Bruslju. Njena obsežna potovanja, zlasti v Zahodni Afriki, Južni Evropi in na Bližnjem vzhodu, so spodbudila njen interes za oralnost in izražajoče telo. Živela je in sodelovala z umetniki v Parizu, Berlinu, Atenah, Irski, Lizboni in Bruslju. Leta 2020 je ustanovila umetniško platformo "Inflexions", namenjeno raziskovanju in ustvarjanju v scenski poeziji, glasbi, zvoku in koreografiji, pri čemer poudarja eksperimentiranje in nove oblike umetniškega izraza. Vodila je delavnice o "zvočnih dramaturgijah" in "ritmih v koreografski kompoziciji". Med njenimi odrskimi deli so As We Drove Short Short Horizon-Lines, And Then We Knew It Was Wind v Atenah in The Uncontrollable Mystery on the Bestial Floor na Irskem. Leta 2024 bo ustvarila No.oN, scenično pesem o "telesu, ki pravi ne". Njeno delo je potovalo po Evropi in prejelo podporo Creative Europe, Fédération Wallonie-Bruxelles, W.B.I., Flamandske skupnosti, Goethejevega inštituta, Institut Français in Teatroskopa.

Stalin Blake je kurdski glasbenik, kitarist in pevec, rojen v severni Siriji. Glasbo je spoznaval "na uho" ter skozi oralno izročilo že od zgodnjega otroštva. Po selitvi v Damask je študiral klasično kitaro na Ruski akademiji ter flamenco na španskem veleposlaništvu. V svoji prvi skupini, Azadi, je ustvarjal glasbo brez not, združujuč tradicionalne kurdske melodije z vplivi romske glasbe, flamenca in bluesa. Zanimala ga je povezanost med zvokom in gibanjem, še posebej pri hoji. Ker je bil v Siriji brez državljanstva zaradi svoje kurdske pripadnosti, se je pred skoraj dvanajstimi leti odpravil na dolgo pot v Belgijo, kjer je leta 2023 pridobil belgijsko državljanstvo. Nastopa na različnih prizoriščih, od ulic do uglednih koncertnih dvoran, kot so Beursschouwburg, Ancienne Belgique, KVS, VK in Muziekpublique. Ustvarja tudi glasbo za gledališke predstave v Bronksu, Centre Bruegel in Théâtre Océan Nord. Njegova improvizacijska dela so ga pripeljala do sodobnega plesa, kjer je našel takojšnjo naklonjenost. Pomembno sodelovanje je imel tudi z Claire Huber pri delu As We Drove Short Short Horizon-Lines.

Nastasja Štefanić Kralj je glasbenica, plesalka, koreografka in pedagoginja s sedežem v Zagrebu. Ima diplomi BA in MA iz violine z Glasbene akademije v Zagrebu ter diplomo BA iz sodobnega plesa z Akademije dramskih umetnosti v Zagrebu. Nastasja ustvarja lastna dela in sodeluje z umetniki iz Hrvaške in tujine. Nastopala je po Hrvaški in po vsej Evropi, vključno z Belgijo, Veliko Britanijo, Grčijo in Nemčijo. Njena dela, kot sta Cadenza per 6 in Etude for Viola and MIDI Controller, so bila predstavljena na festivalih, kot so Festival of Dance and Movement Periscope, Echo Echo Dance Festival in L1danceFest. Nastasja je prejela številne nagrade, med njimi Deanovo nagrado za vlogo v Hunting Family 2 in Rektorjevo nagrado za Cadenza per 6. Zaključila je umetniške rezidence v Sredozemskem plesnem centru in v Zagrebaškem plesnem centru ter od januarja 2018 dela kot asistentka pri pouku na Akademiji dramskih umetnosti v Zagrebu, kjer ima tudi uraden status svobodne umetnice.