GRACIJE

otvoritvena plesna predstava 18. Platforme sodobnega plesa v sodelovanju z Momentom, Narodnim domom Maribor, Lutkovnim gledališčem Maribor in KČ Minoriti.

Zebra

Predstava traja 60 minut in nima odmora.

Koreografija Silvia Gribaudi
Dramaturgija Silvia Gribaudi in Matteo Maffesanti
Nastopajoči Silvia Gribaudi, Siro Guglielmi, Matteo Marchesi in Andrea Rampazzo
Oblikovanje svetlobe Antonio Rinaldi
Tehnični direktor Leonardo Benetollo
Kostumi Elena Rossi
Produkcija Zebra
Koprodukcija Santarcangelo Festival
S podporo MiC – Italijansko ministrstvo za kulturo.

Sleči golo telo. Popolnosti. Spola.

Po stoletju osvobajanja, preizpraševanja in pokvirjanja ospoljenega telesa, norm, vlog in lepote – zlasti ženskosti, ne glede na spol – se zdi, da kulturo še vedno preganja koncept "milosti". Ta visoki, minljivi ideal "ravno pravega" videza, drže in obleke, tiste popolne mere, proporca, odtenka in teksture, s katerim je buržoazno 19. stoletje "počastilo" zgodovino, je dosegljiv le v sublimnem marmornatem kiparstvu neoklasicizma. Zaobračanje in razgrajevanje vlog ter norm je eden od načinov ponovne konceptualizacije "milosti", a kaj če obstaja neko drugo, radikalnejše orodje, s katerim telo slečemo ne le spola, temveč tudi popolnosti? Človečnost humorja.

Gracije (2019) so navdihnile Tri gracije (1812–1817), kip Antonia Canove. Delo črpa iz mitologije. Zevsove tri hčere – Evfrozina, Aglaja in Talija – izžarevajo radost, sijaj in blaginjo. Tri moške figure stopijo na oder v prostoru in času, razpetima med človeškim in abstraktnim: prostor, kjer se srečata moškost in ženskost brez vlog, in plešeta v ritmu same narave. Trem izvajalcem - Siroju Guglielmiju, Matteu Marchesiju in Andrei Rampazzo - se pridruži koreografinja Silvia Gribaudi, ki se rada opredeljuje kot "avtorica telesa". Njena poetika nepopolnosti povzdigne v umetniško obliko z neposrednim, krutim in empatičnim komičnim slogom, ki prestopa meje plesa, gledališča in uprizoritvenih umetnosti.

Silvia Gribaudi, večkrat nagrajena italijanska koreografinja, se v svoji praksi osredotoča na raziskovanje družbenega vpliva teles, pri čemer v središče svojega ekspresivnega jezika, temelječega na dialogu med občinstvom in izvajalci, postavlja humorno perspektivo. Njene produkcije so bile predstavljene na številnih nacionalnih in mednarodnih festivalih ter so rezultat ustvarjalnega procesa, ki se osredotoča na dialog in poetično srečevanje s specifičnimi umetniki, plesnimi skupinami in skupnostmi.

Za projekt A CORPO LIBERO (2009) je prejela nagrado Premio Giovane Danza D’Autore. Z R.OSA (2017) se je potegovala za Premio UBU za najboljšo plesno predstavo in Premio Rete Critica. Je dobitnica nagrade Premio CollaborAction#4 2018-2019 ter finalistka na Premio Rete Critica 2019. Z Gracijami je postala zmagovalka Premio DANZA&DANZA 2019 za najboljšo italijansko produkcijo in dobitnica nagrade Premio Histryo Corpo a Corpo 2021.